[ Pobierz całość w formacie PDF ]

sko podnebje, morda bi mu 0 kodovalo. Vedela je, da bi
ji rad pomagal s svojo penzijo, da bi zato pri0 el k njej. Z
odprtimi rokami bi ga bila sprejela, da je mogla. A vest
ji ni dala. Ko bi se Roman zopet vrnil in po�enjal, kakor
106
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
je bila njegova navada, kako bi prena0 al to starec o�e?
Srce ji je zastalo v prsih, ako je pomislila na mo�nost, da
bi videl njenega mo�a pijanega. Zdelo se ji je, da bi bilo
to najhuj0 e, kar bi mogla do�iveti. Da bi se sramovala za
mo�a pred o�etom& In da bi se starec grabil za svoje
bele lase in klel dan, ko je izro�il h�er takemu �loveku&
Ne, nikdar! Pisala je bratu, da nikakor, pod nobenih po-
gojem ne more sprejeti o�eta v svoj dom, da tu ni zanj
tiste udobnosti, ki jo potrebuje star �lovek na vsak
na�in.
O�e ji je poslal, kar je ostalo obleke in perila po ma-
teri, tudi nekaj pohi0 tva in nekaj stotakov, ki jih je pri-
hranila mati v dolgih letih pri gospodinjstvu. �Vem, da
je bilo to tebi namenjeno,� ji je pisal, �zato vzemi in po-
rabi, kakor ve0 . Brata ne potrebujeta.�
Kakor od Boga poslana se ji je zdela ta skromna vso-
ta. Popla�ala je nekaj majhnih, najhuj0 ih dolgov, pla�ala
hi0 ni davek in Leni mese�no pla�o, ki ji jo je bila dol�-
na �e nad pol leta.
Roman ni pisal ni�. V�asih je poslal brzojavno nekaj
denarja, ali ve�krat so 0 e isti teden pri0 li ra�uni in to�-
be za razne dolgove, ki jih je delal na njeno ime. Najbr�
je pravil tam na Tirolskem, da je njegova �ena bogata
posestnica, ka-li. Grozila mu je, da bo dala razglasiti v
ondotne �asopise, da ne misli pla�evati njegovih dolgov,
a bala se je, da bi izgubil slu�bo in pri0 el domov njej po-
107
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
polnoma na skrb. Tako je raj0 i pla�evala te vsote, ki si-
cer nobena ni bila velika, ali so vendar presegale njene
mo�i in jo od meseca do meseca bolj du0 ile.
Pred bo�i�em enkrat se je naglo pojavil doma. Zve�er
je vstopil v hi0 o, objel in poljubil otroka in ji dal roko.
Videla je, da je hotel 0 e njo objeti, ali kakor kip je nehote
otrdela. Opazil je to in se obrnil k Rajku.
�Saj te 0 e poznam ne! Na, cel junak si! Samo 0 koda,
prav ni� mi nisi podoben. Vseeno, kajne,� je govoril.
�Morda je 0 e bolje tako...�
�Da, bolje je tako,� je donelo tiho in bolestno v Tildi-
nem srcu.
Opazovala ga je in gledala kakor tujega �loveka. Po-
staral in izpremenil se je v teh dveh, treh letih, kar ga ni
videla Njegov obraz je postal nabuhel in izpit, o�i so bile
rde�e in podlite, lice vse razbrazdano, �elo nagubano.
Nekaj neprijetnega in mu�nega je bilo v njegovih pote-
zah; o nebrzdanih strasteh je govoril njegov obraz, o
pijan�evanju in pono�evanju. Roke so se mu tresle,
shuj0 an je bil. Obleka je nerodno visela na njem, zane-
marjenje bil videti in nekako surov.
�Malo si odpo�ijem,� je rekel Tildi. �Otroka sem ho-
tel videti, saj mi dovoli0 , ne?�
�O�e si jima,� je odgovorila Tilda in pogrinjala mizo
za ve�erjo.
108
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
Njeno srce je bilo vse trdo zanj, in vendar se ji je smi-
lil.
�Izgubljen �lovek,� ji je 0 umelo v glavi in v prsih jo je
stiskala grenka bol.
Prinesel je otrokom igra�. �e nikoli ni tega storil. In
tudi to je ranilo Tildo  Elica in Mirko sta umrla in nik-
dar nista dobila igra�e iz o�etove roke  to jo je grizlo
v srcu.  Vse je zapil, vse zakvartal, vse zapravil!
Dolgo se je igral z otrokoma, ki sta se mu takoj pri-
bli�ala. Ni� se ga ni bal Rajko, ki ga vendar doslej sploh
0 e videl ni.
�Kri govori,� je mislila Tilda. Privo0 �ila mu je, da sta
bila otroka ljubezniva z njim, kljub temu jo je to obe-
nem motilo in odbijalo. Neka skrivna ljubosumnost se
ji je ogla0 ala v srcu in neki �uden, nejasen strah.
Drugega dne je bilo neprijazno, mrzlo vreme. De� je
0 kropil, nikamor ni bilo videti izpred hi0 e in z vrta. Ro-
man se je z otrokoma igral v sobi, Tilda je z Leno pri-
pravljala v kuhinji obed.
Kar so se vrata zunaj siloma odprla in tuji mo0 ki kora-
ki so zaropotali v ve�i.
Lena je 0 la gledat, kaj je.
��andarji!� je zaje�ala.
Tilda je planila v sobo.
�Kaj si storil?!� je zakri�ala na mo�a. Za njo sta �e bila
oro�nika v vratih.
109
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
Otroka sta zajokala. Lena ju je potegnila s silo v so-
sednjo sobo.
Kakor stena bled je stal njen mo� ob mizi.
�Vi ste Roman Sterle?� je vpra0 al oro�nik. �V imenu
postave...�
�Zakaj?! Govori, zakaj?!� je vpila Tilda.
�Zaradi velikih goljufij in defravdacij, ki jih je zakri-
vil na Tirolskem,� je odgovoril oro�nik z uradnim gla-
som.
�Mislil sem, da mi bodo vsaj �ez praznike prizanesli&
Bo�i� sem hotel obhajati s svojima otrokoma zadnjikrat
kakor �lovek,� se je oglasil Roman. �Sam bi se bil prija-
vil sodi0 �u.�
�Dobili smo danes zjutraj brzojavni ukaz. Oblecite se
in pojdite!� je ukazoval oro�nik.
Roman je iskal klobuk in zimsko suknjo.
�Kaj je res?! Kaj je mogo�e, da je resnica?!� je izpra-
0 evala Tilda obupano. In vendar je vedela, da je gola,
stra0 na, ali zaslu�ena resnica vse to, da to ni zmota, ne-
sre�en slu�aj...
�Odpusti, �e more0 ,� je rekel Roman, ko je 0 el mimo
nje in iztegnil roko.
Ni mu dala desnice.
�Zaradi otrok ne morem...,� je rekla temno.
In odpeljali so ga.
110
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
Na sam bo�i� je dobila ekspresno pismo od brata, da
je o�eta zadel mrtvoud. Da je sedel v kavarni in bral, da
so Tildinega mo�a, Romana, zaprli. Pri pri�i se je zgru-
dil mrtev; kr�evito je dr�al zme�kani �asopis v roki. �ele
doma so mu ga vzeli iz mrtve pesti.
�Svojo mater je ubil in zdaj 0 e mojega o�eta...,� je
spreletelo Tildo.
111
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
X.
omana so obsodili na 0 tiri leta te�ke je�e.
R Ko je bilo vse kon�ano, si je Tilda oddahnila. Na-
stopilo je, �esar se je bala, pred �imer je trepetala leta in
leta. Odlo�ilo se je, zgodilo se je. Minila je ve�na nape-
tost �ivcev, ve�ni nemir strahu in bojazni. Slutila je �e
zdavnaj, da se tako izvr0 i, kakor se je. In skoraj je �utila
nekaj oddihu podobnega.
Ko je minilo prvo ogor�enje, ko se je ubla�ilo prvo
�go�e �ustvo nezaslu�ene sramote, prva obupna bol za-
radi o�etove smrti, je nastopila tista blagodejna topost
proti vsemu svetu in �ivljenju, ki je tolikrat tola�nica in
re0 iteljica ubogim du0 am, preganjanim od nesre�e. Vi-
har v srcu je potihnil kakor hipoma; misli v glavi, klju-
vajo�e in obupne misli, so se utrudile in umirile in po
stra0 nih, pretresujo�ih du0 evnih bojih je zahtevalo zdaj
tudi telo svoje pravice. Tedne in tedne ni spala; misli so
se ji podile po glavi kakor po0 asti, v srcu ji je kljuval
obup; vro�a mr�nja, neizmerno ogor�enje nad usodo, ki
jo je tako neusmiljeno preganjala, ji je kipelo v �ilah.
Stiskala je pesti v brezmo�nem gnevu, je�ala poni�ana
in teptana v grenkih mukah. Nekaj slepega in surovega
112
NJENO �IVLJE NJE
BESeDA
je pogazilo njen ponos, jo strlo in ugonobilo. A brez
krivde se je �utila! In zato jo je preganjalo vpra0 anje no� [ Pobierz całość w formacie PDF ]

zanotowane.pl

doc.pisz.pl

pdf.pisz.pl

qus.htw.pl